Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
19.08.2020  

Državni sekretar Blaž Košorok o energetski prihodnosti Slovenije

Ministrstvo za infrastrukturo RS objavlja nekaj mnenj in razmišljanj svojega vodstva v zvezi z razvojem energetike v Sloveniji, ki jih je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo (STA) izpostavil državni sekretar Blaž Košorok.

Slovenija bo morala v prihodnje poiskati konsenz glede pomembnih vprašanj kot so: kdaj opustiti rabo premoga ali ga nadomestiti z gorivom iz odpadkov ter glede gradnje drugega bloka Neka. Posledično ob nesprejetju konsenza lahko slovensko gospodarstvo zaradi dražjega uvoza postane nekonkurenčno. Po ocenah državnega sekretarja Košoroka Slovenija potrebuje drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, zato je in bo ostala jedrska država.

Slovenska energetika je v odlični kondiciji, kar se je izkazalo predvsem v času epidemije covid-19. V Sloveniji imamo zelo dobre nastavke na področju energetske politike. Odjemalci v času epidemije niso občutili nikakršnih zastojev, prav tako načrti ter sprejeti dokumenti nakazujejo, da se razvijamo v pravo smer. Previdni moramo biti tudi pri odločitvah o letnici prenehanja delovanja TEŠ 6 ter nato še leta 2043 NEK pod predpostavko, da se mu življenjska doba podaljša. Košorok je izpostavil posledice izgube lastne proizvodnje energije in opozoril, da bi bila energija kupljena iz tujine precej dražja.

Slovenija s pomočjo različnih evropskih mehanizmov in skladov pridobiva nujno potrebna finančna sredstva za okrevanje po koronski krizi za čim lažji prehod v brezogljično družbo. Prihodnost slovenske energetike usmerja že sprejeti nacionalni energetsko podnebni načrt, poleg tega pa se pripravlja še Dolgoročna podnebna strategija Slovenije. Na podlagi teh dokumentov bomo morali doseči konsenz o opustitvi rabe premoga ter kako oz. s kakšnim proizvodnim virom ga nadomestiti.

Slovenija mora poskrbeti za svoje odpadke in po mnenju Košoroka TEŠ lahko postane tudi objekt za energetsko izrabo odpadkov. Regijski centri (RCRO) po Sloveniji že izdelujejo gorivo iz odpadkov, ki ga je mogoče energetsko izrabiti. V objektih za termično obdelavo bi jih lahko uporabili in na ta način dobili električno energijo in toploto.

Po besedah državnega sekretarja Košoroka je jedrska energija varen, dolgoročen in zanesljiv vir energije. Ocenjuje tudi, da je na Agenciji RS za okolje dovolj zavedanja o pomenu jedrske energije za Slovenijo. K odločitvi bo pripomogla zagotovitev lokacije za trajno skladiščenje jedrskih odpadkov. Pomembno je, da v Sloveniji ohranimo jedrsko energijo, odločitev o izboru upravičenosti glede tipa jedrske tehnologije pa bo sprejela stroka.

Hrvaška je v minulih tednih izkazala interes za sodelovanje tudi pri drugem bloku NEK-a. S hrvaško stranjo smo pred mesecem dni dosegli soglasje za program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Vse to so dobri kazalci za nadaljnje sodelovanje z južno sosedo, kot eno od možnosti za sodelovanje.

V jesenskem obdobju bo po napovedih na mizi koncesijska pogodba za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala srednje Save in po besedah Košoroka bi bilo v dveh letih realno pričakovati sprejetje državnega prostorskega načrta, nato pa lahko sledi gradnja hidroelektrarn. Izredno pomembno je tudi, da v prihodnje v Sloveniji izkoriščamo hidro potencial in da pospešimo prepočasen napredek na področju izkoriščanja vetrnega potenciala.