Veleposlaništvo RS Tirana /Novice /
07.10.2020  

Ministrstvo za zunanje zadeve o širitvenem svežnju 2020

Evropska komisija je včeraj, 6. oktobra 2020, objavila širitveni sveženj za države Zahodnega Balkana in Turčijo, ki vsebuje pregled in oceno stanja po ključnih področjih potrebnega reformnega napredka, s priporočili za nadaljnje približevanje teh držav EU.

Ministrstvo za zunanje zadeve deli oceno Evropske komisije, da predstavlja kredibilna širitvena politika geostrateško investicijo v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast celotne Evrope. Proces, ki temelji na individualnem napredku posameznih držav, ostaja ključna motivacija za reforme v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za zmanjšanje gospodarskega in razvojnega razkoraka med EU in Zahodnim Balkanom. Ne smemo pozabiti, da je EU ob pandemiji covida-19 uspela za regijo mobilizirati 3,3 milijarde evrov takojšnje pomoči, ki je bila namenjena predvsem zdravstvenemu sektorju in ekonomskemu okrevanju držav regije. Evropska komisija je ob tokratnem širitvenem paketu objavila Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, za izvedbo katerega se namenja 9 milijard evrov iz Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III). Izjemnega pomena je, da bodo imele države regije tudi možnost dostopa do Garancijskega sklada za Zahodni Balkan, ki prinaša jamstvo EU za posojila za naložbe v višini približno 20 milijard evrov. Namen načrta je spodbuditi dolgoročno in vzdržno gospodarsko preobrazbo regije na podlagi zelene in digitalne transformacije ter povezljivosti znotraj regije in z EU.

Širitveni sveženj izpostavlja, da vladavina prava, temeljne pravice, krepitev demokratičnih institucij, reforma javne uprave ter gospodarski razvoj ostajajo prednostne naloge širitvene politike. Ob tem sta merilo napredka tudi razvoj dobrososedskih odnosov ter regionalno sodelovanje. V tem okviru sta še posebej pomembna aktivno razreševanje odprtih vprašanj preteklosti ter uresničevanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti.

V zvezi z Albanijo in Severno Makedonijo je Evropska komisija potrdila nadaljnji napredek pri izvajanju reform. Ministrstvo za zunanje zadeve zato podpira čim hitrejši dogovor o pogajalskih okvirjih za obe državi in čim prejšnji sklic medvladnih konferenc. S tem bi se za ti dve državi pogajalski proces dejansko pričel.

Dinamika napredka v pogajalskem procesu Črne gore ostaja pogojena z napredkom na področju vladavine prava. V tem kontekstu je po oceni Ministrstva za zunanje zadeve izjemnega pomena privrženost političnih sil v Črni gori evropskim integracijam kot poglavitnemu strateškemu cilju države.

V poročilu Evropske komisije za Srbijo vidimo dinamiko odpiranja in zapiranja pogajalskih poglavij kot glavni vzvod napredka pri potrebnih reformah. Slovenija pričakuje, da bo Srbija z novo vlado vložila maksimalne napore v izvajanje reform in zmanjševanje zaostankov v pogajalskem procesu.

Za napredek Bosne in Hercegovine na evropski poti bo v prihodnjih mesecih poglavitna implementacija 14 prednostnih nalog, ki jih je Evropska komisija opredelila  v svojem mnenju o prošnji za članstvo v EU in jih je Svet EU potrdil decembra lani. Gre za zahtevne naloge, za izvedbo katerih bo poleg strokovnega znanja potrebna predvsem neomajna politična volja. Slovenija pričakuje, da bo ta usmerjena v uresničitev priporočil Evropske komisije in napredek, ki bo omogočil razpravo o podelitvi statusa kandidatke.

Kosovo kontinuirano javno izkazuje privrženost in zavezanost vztrajanju na evropski poti, na kateri pa se sooča s številnimi izzivi. Slovenija spodbuja Kosovo k angažiranju in poenotenju vseh sil pri izpolnjevanju pričakovanj in zahtevanih kriterijev. V tej luči pozitivno ocenjujemo prizadevanja, ki so  omogočila ponoven zagon v dialogu za normalizacijo dvostranskih odnosov s Srbijo.

Turčija ostaja pomemben partner EU na področjih skupnega interesa, vključno z vprašanjem nezakonitih migracij. V državi se nadaljujejo negativni trendi na področju razvoja demokracije in vladavine prava. Aktivnosti Turčije v Vzhodnem Sredozemlju lahko vodijo v destabilizacijo regije. Pomembno je, da je Evropski svet, 1. oktobra 2020, izrazil polno solidarnost z Grčijo in Ciprom in pozval Turčijo k prenehanju kršitev njune teritorialne suverenosti, obenem pa ponudil pozitivno politično agendo razvoja odnosov s Turčijo, če se bo vzdržala protipravnih enostranskih dejanj.