Albanija je za slovensko gospodarstvo izjemno zahteven trg, zaradi česar je bilateralno gospodarsko sodelovanje relativno skromno. Vstopa slovenskih podjetij na albansko tržišče ni mogoče primerjati s prodorom in uspešnostjo na trgih nekdanje skupne države. Poslovno okolje, njegove posebnosti in težave, s katerimi se srečujejo naša podjetja, so sicer primerljive s pogoji in težavami v ostalih državah Zahodnega Balkana, vendar v primeru Albanije ne obstajajo utečene poslovne povezave, pa tudi prepoznavnost in prednost slovenskih blagovnih znamk ni takšna.

Glede na to, da je le malo slovenskih podjetij, ki bi bila v Albaniji prisotna že dlje časa, se ta večinoma srečujejo s težavami vključevanja in seznanjanja s poslovnimi razmerami. Dogaja se tudi, da slovenska podjetja naivno vstopajo na albanski trg, ne da bi predhodno preverila lokalno zakonodajo in pogoje poslovanja.

Kmetijstvo, turizem, energetika, gradbeništvo, proizvodnja hrane so nekatere med zanimivimi panogami, glede katerih bi veljalo razmisliti potencialnih investicijah. V kontekstu internacionalizacije gospodarskih dejavnosti je Albanija posebej zanimiva tudi zaradi nizke cene delovne sile in ugodne višine davka na dobičke pravnih oseb (corporate income tax rate).

Albanija je 59. zunanjetrgovinska partnerica Slovenije (med 237 državami), po izvozu zaseda 50. mesto, po uvozu pa 70. mesto. Obseg blagovne menjave je v letu 2019 znašal 58,9 mio EUR (+24 %). Večino blagovne menjave predstavlja izvoz, katerega vrednost je leta 2019 znašala 51,3 mio EUR (+17 %), vrednost uvoza iz te države pa je znašala 7,6 mio EUR (+105 %).

V prvih šestih mesecih leta 2020 je obseg blagovne menjave znašal 28,5 mio EUR in se je glede na enako obdobje v letu 2019 povečal za 1,5 %.  Izvoz (24,3 mio EUR) se je zmanjšal za 0,4 %, uvoz pa se je povečal za 14 % (4,1 mio EUR).

V letu 2019 pri izvozu slovenskih podjetij prevladujejo farmacevtski proizvodi, pri uvozu pa vozila. 

Izvozno okno - Albanija